Morda, morda izbira Nove gorice za evropsko prestolnico kulture leta 2025 pomeni tudi nov začetek za ustrezno vrednotenje kulturne dediščine na Goriškem.
Preveč je popolnoma ali deloma zamujenih priložnosti (Bourboni na Kostanjevici, Laščakova vila Rafut, ostanki soške fronte, grajska arhitekturna dediščina), kar pa je, ostaja bolj ali manj prepuščeno iznajdljivosti in vztrajnosti posameznikov.
Edinstvena judovska dediščina
Tak primer je judovsko pokopališče v Rožni Dolini pri (Novi) Gorici, ki ostaja edinstven spomenik judovske kulturne dediščine na Slovenskem. Poleg tega je to največje judovsko pokopališče v naši državi. Danes judovske skupnosti v Gorici ni več. Zaradi maloštevilnosti se je leta 1969 združila s tržaško judovsko skupnostjo. Majhno število Judov, ki so po letu 1945 oz. 1948 ostali na mejnem območju nekdanje Julijske krajine, je eden glavnih razlogov, da so bili potisnjeni na rob zgodovinskega spomina in pozneje iz njega počasi skoraj povsem izrinjeni. Na nekdaj pomembno in vplivno skupnost pa spominja judovsko pokopališče v Rožni Dolini, kjer so do razmejitve med tedanjo Jugoslavijo in Italijo septembra 1947 svoje umrle pokopavali člani Judovske skupnosti iz Gorice. Poslej maloštevilni goriški Judje za pokop umrlih uporabljajo judovsko pokopališče v Gradišču ob Soči (Gradisca d’Isonzo). Judovsko pokopališče v Rožni Dolini skupaj s sinagogo (in judovskim muzejem) v Gorici predstavlja edini ostanek nepremične kulturne dediščine, ki je nekdaj pripadala zaokroženi goriški judovski skupnosti in je danes z državno mejo razdeljena med Italijo in Slovenijo.
V Evropi pravzaprav poznamo le še en podoben primer, ko je bila nekdaj enotna judovska skupnost s svojimi objekti (sinagoga, pokopališče) po drugi svetovni vojni z novo državno mejo razdeljena med dve državi. Pri tem velja izpostavili mesto Frankfurt na Odri, kjer je (sicer s strani nacistov porušena) sinagoga po drugi svetovni vojni ostala v tedanji Nemški demokratični republiki, pokopališče tamkajšnje judovske skupnosti pa se danes nahaja na poljski strani reke Odre, v mestu Słubice, nekdaj predmestju Frankfurta na Odri.
Stopnja civilizacije
Že nekaj let potekajo razprave, ali je treba judovsko pokopališče v Rožni Dolini in nekdanjo mrliško vežico ob njem ponovno zaščititi in to na kakšen način!? Zaenkrat ostaja zgolj pri obljubah, tudi s strani tistih, ki se vsaj deklarativno zavzemajo za razne manjšine, preganjane, drugačne itd. Veliko preveč se govori o zakonih in varstvenih ureditvah, pozablja pa na zdravo kmečko pamet. Danes nimamo enega večjezičnega vodnika oz. brošure, ki bi obiskovalcem predstavil to, za Goriško enkratno zgodovinsko dediščino! Ne gre namreč pozabiti, da so v Rožni Dolini pokopani tudi posamezniki, ki nekaj pomenijo v svetovnem smislu!
Ne gre samo za judovsko pokopališče in nekdanjo mrliško vežico v Rožni Dolini. Ne, gre za civilizacijski odnos do mesta pokopa in preprosto spoštovanje do mrtvih. S tem pa imamo na Slovenskem vedno znova velike probleme.
Na problematiko smo pred leti že večkrat opozarjali, tudi v reviji Razpotja:
Kako že pravijo: “Psi lajajo, karavana pa gre dalje.”