Če ne bi bila reklama pomembna, ne bi imel ljubi Bog toliko zvonov, je že dolgo znan rek. Da to drži, je vedel tudi dr. Janez Bleiweis, ki je začel 5. julija 1843 izdajati Kmetijske in rokodelske novice, ki so pomenile nov pomemben korak v političnem boju slovenskega naroda.

Med marčno revolucije so se leta 1848 Novice spremenile iz poučnega v politični list. Zagovarjale so legitimizem, obsojale nasilno odpravo fevdalnih obveznosti in se zavzemale za mirno uveljavljenje kmetovih pravic. Rešitev problemov so pričakovale od cesarja, ki naj bi to storil ≫po postavi in pravici≪.

Novice so izhajale pod različnimi naslovi. Do leta 1852 so izhajale enkrat tedensko, do leta 1857 dvakrat ter nato zopet kot tednik. Njihov lastnik je bila Kranjska kmetijska družba, njen urednik dr. Janez Bleiweis pa jim je vtisnil osebnostni pečat. V listu je strokovno izobraževal, gojil pa je tudi pisanje o domovinskih temah.

Novice so se izognile črkarski in jezikovni pravdi, vendar so počasi uvajale gajico in se zavzemale za enoten knjižni jezik, ki je odrinili ilirske in panslavistične načrte na obrobje kulturnega dogajanja. Z ustanovitvijo časopisov Slovenski narod in Slovenec so izgubile svojo vodilno vlogo. Izhajale so do leta 1902. Bile so prvi slovenski množični list, ki je veliko prispeval k razvoju slovenske narodne zavesti in močno kulturno in politično razgibal javnost.

Naslovnica: Wikipedija