Bloški kaplan Jožef Bevk Podgrivarski je 23. aprila 1845 poročal v Novicah o hudi zimi na Blokah in rabi ≫šmečev≪. Šlo je za ≫eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se po zimi tukaj ljudje poslužvajo … To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi.≪

Očitno so Slovenci že takrat poznali svojevrstne smuči: ≫Šmeče so bukove deske, po 5 čevljev dolge /okrog 160 cm/, 6 do 7 palcev široke /med 16 in 19 cm/ in pol palca debele /okrog 1,40 cm/. V sredi so z usnjato podvezo predvidene, kamor se stopalo vtake, de k nogi desko derži, in kjer se stopi, de ne polzi, je klobučina perbita. Sprednji konec šmečev je senem enak; de v sneg ne rije, je nekoliko zakrivljen …≪

O rabi bloških smučk, ki so povsem drugačne kot nordijske ali kasnejše nordijsko-alpske, je poročal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Znameniti pisec je v 17. stoletju tudi pohvalil smuško veščino domačih kmetov okoli Turjaka, njihovo urnost pa je primerjal kar s spretnostjo drsalcev na Holandskem.