Na današnji dan: Brazilska mrzlica
Ravno na začetku množičnega odhajanja Slovencev v Združene države Amerike je zajela del Primorske, Notranjske, Dolenjske in Štajerske ≫brazilijanska mrzlica≪, to je izseljevanje v Brazilijo. O tem je 28. februarja 1893 poročal pisatelj Jože Sattler: ≫Začarani in zatelebljeni so tako v to deželo, da so gluhi in slepi za vsako pametno besedo.≪
O Braziliji so krožile zgodbe kot o deželi, kjer se cedita med in mleko, kjer je zlata na cente, kjer se več pšenice potepta, kot doma iz nje kruha poje, kjer se pobirajo diamanti kot doma kamenje na cesti. Za revne prebivalce je bila pot v Brazilijo uresničitev skritih želja po boljšem življenju, saj so jim brazilske oblasti plačale vožnjo z železnico in parnikom, dobili pa so tudi del predujma.
Čez čas so začela prihajati iz Brazilije presunljiva pisma razočaranih izseljencev. Sporočali so o civilizacijskih, kulturnih in verskih razlikah, nizki vrednosti človeka, slabih življenjskih pogojih zaradi podnebja, rumeni mrzlici, draginji, nestalnosti in občutku o brezizhodnosti življenja v Braziliji. Zanimanje za Brazilijo je začelo usihati po letu 1896, povečal pa se je interes za Združene države Amerike.