27. februarja 1893 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), planinska organizacija, ki je delovala od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne, ko jo je nadomestila leta 1948 ustanovljena Planinska zveza Slovenije. Že pred tem, leta 1871, je v Srednji vasi v Bohinju kaplan Ivan Žvan ustanovil društvo Triglavski prijatelji, ki pa je kmalu razpadlo.

Pobudo za ustanovitev slovenske planinske organizacije so dali piparji, organizirana skupina slovenskih planincev, ki je hotela zaustaviti močen nemški vpliv v planinstvu na Slovenskem. Istega leta sta bili ustanovljeni podružnici v Kamniku in za Savinjsko dolino, 1894 pa v Radovljici. Društvo se je lotilo načrtne gradnje slovenskih planinskih koč. Za nadelavo označenih in zavarovanih slovenskih planinskih poti je skrbel markacijski odsek in jih v prvih dveh letih označil 175. Leta 1895 je društvo začelo izdajati Planinski vestnik. Leta 1900 je uredilo vprašanje slovenskih gorskih vodnikov in leta 1912 ustanovilo prvo postajo Gorske reševalne službe.

Do začetka 1. svetovne vojne je imelo 26 podružnic s 3337 člani in 38 kočami. Po 1. svetovni vojni je zaradi novih mej ostalo zunaj društva 13 podružnic. SPD je izgubilo nekaj postojank, pridobilo pa vse nemške in kočo češke podružnice.