Slovenskega risarja, karikaturista, ilustratorja, grafika in slikarja Hinka Smrekarja so ustrelili Italijani brez sodbe kot talca 1. oktobra 1942 v gramozni jami v Ljubljani. Rodil se je v Ljubljani 13. julija 1883. Med prvo svetovno vojno je bil zaprt in je zaradi tega podlegel sedemletni nespečnosti.

Smrekar je začel s študijem prava v Munchnu in na Dunaju, kjer je na umetnoobrtni šoli obiskoval tečaj risanja. Na Dunaju je bil član umetniškega kluba Vesna. Pomembne so njegove karikature iz umetniškega življenja slovenske moderne, impresionistov in vesnanov in predvsem pionirsko delo na področju grafike (cikel Sedem naglavnih grehov, 1927). Od leta 1911 je živel v Ljubljani, kjer je imel v svoji vili Kurnik risarsko-slikarsko šolo. Zaman si je prizadeval, da bi sodobniki sprejeli karikaturo kot enakovredno slikarsko zvrst.

Smrekar spada med začetnike umetniške grafike. Najizrazitejši je kot satiritk, karikaturist in ilustrator. Posvečal se je motivom iz ljudskega slovstva in nacionalne mitologije. Tako kot njegov prijatelj Cankar je bil neizprosen kritik ≫doline šentflorjanske≪.

Groteskno je razkrival človeške nravi, družbene in kulturne razmere, smešil malomeščansko miselnost in svaril pred naraščajočim militarizmom.

Fotografija: Wikipedija