V Slovenj Gradcu se je rodil 13. marca 1860 slovenski skladatelj Hugo Wolf, ki je bil največji mojster samospeva in najbolj konvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Njegove korenine so bile slovenske, saj so bili predniki obeh staršev slovenskega rodu. Raziskovanje družinskega debla je pokazalo, da je bila v Šentjurju pri Celju odkrita rodbina Vouk, ki se je nekoč po nerodnosti in zmoti vaškega župnika preimenovala v Wolf.

Oče ga je zgodaj naučil igrati violino in klavir. Že s petimi leti je sodeloval v očetovem orkestru, šest let star pa je že imel samostojni nastop. Na Dunaju je postal slaven. Njegove skladbe so izvajali na številnih koncertih. Napisal je okoli 300 samospevov na besedila Goetheja, Heineja, Michelangela in drugih pesnikov, ustvaril pa je tudi nekaj simfoničnih del. Bil je fanatičen zagovornik Wagnerjeve in Brucknerjeve glasbe ter Brahmsov in Hanslikov nasprotnik. Za svoje samospeve je izbral od Wagnerja neodvisen slog s smiselnimi harmonijami, z izenačenima vlogama pevskega glasu in spremljave.

Fotografija: Wikipedija