Na današnji dan: Požar v idrijskem rudniku

Ko je v noči s 14. na 15. marec 1803 v starem Klementovem rovu v idrijskem rudniku, v globini okoli 200 metrov, izbruhnil silovit požar, se je zdelo, da bo rudnik živega srebra v Idriji za vedno prenehal z delom. Vse območje požara, ki je verjetno izbruhnil zaradi samovžiga, je postalo velikanska žgalna peč, v kateri so nastajali živosrebrni hlapi in žvepleni plini.

Vodstvo rudnika je poskušalo požar najprej pogasiti tako, da so zaprli vse dovode zraka v jamo. Ker se je požar kljub temu vedno bolj širil v zgornji del jame, se je vodstvo rudnika odločilo, da ga bo pogasilo z zalitjem jame. Ko je po dveh dneh voda prodrla do središča požara, je prišlo do katastrofalne eksplozije, ki je v rovih napravila pravo razdejanje.

Toda tudi voda in eksplozija požara nista pogasili. V jami je še več mesecev po izbruhu požara tlelo, v rovih pa je bila huda vročina, ki je onemogočala sanacijska dela. Rudnik je začel normalno obratovati šele leta 1805.

Obnova rudnika je bila povezana s hudimi napori in težkimi zastrupitvami delavcev, saj je bil jamski zrak segret in nasičen

z živosrebrnimi hlapi. Od 1300 rudarjev in drugih rudniških delavcev je več kot devetstotim zastrupitev z živosrebrnimi plini pustila hude posledice, mnogi pa so tudi umrli.

Fotografija: Antonijev rov, rudnik Idrija/Wikipedija