Zaradi hudih ovir, ki so se pokazale pri pripravah na množično izganjanje Slovencev v Srbijo, je Hitler 4. junija 1941 dovolil, da del izgnancev odpeljejo v NDH.

Ker je ustaška vlada izkazala pripravljenost, da sprejme toliko slovenskih izgnancev, kolikor sme izgnati Srbov, je bila v Zagrebu pod vodstvom nemškega poslanika v NDH Siegfrieda Kascheja širša konferenca predstavnikov uradov iz Berlina, Maribora, Zagreba in Beograda. Dogovorili so se za vzajemno izganjanje Slovencev in Srbov: kolikor slovenskih izgnancev bo sprejela NDH, toliko Srbov bo lahko izgnala v Srbijo. Vendar je to veljalo le za tako imenovani drugi in tretji val izgona Slovencev, kajti prvi val – slovensko izobraženstvo, razen katoliških duhovnikov – mora v Srbijo, ker bi bilo v NDH preblizu svoji domovini.