24. julija 1842 se je rodil v Skaručni slovenski humoristični pisatelj Jakob Alešovec.

Nekaj časa je bil na učiteljišču, zaradi pomanjkanja denarja je prekinil šolanje in se zaposlil kot domači učitelj pri Miroslavu Vilharju na gradu Kalc. Vilhar, ki je bil že znan narodnjak in ljudski pesnik, je vplival na Alešovca predvsem tako, da je začel namesto v nemščini pisati v domačem jeziku. Ko se je preselil v Ljubljano, je postal časnikar in pisatelj. Od leta 1866 je pisal v slovenščini, objavljal je ljudske in meščanske povesti, brez velikih umetniških ambicij, pogosto hudomušne.

Leta 1869 je začel izdajati satirično-politični list Brencelj, ki ga je sam urejal in večinoma tudi pisal. Izhajal je 17 let. V njem je Alešovec nenehno zbadal nemškutarje in nemško politiko na Slovenskem. V tem času je napisal nekaj prijetnih in zabavnih spisov (Jama nad Dobršno, Petelinov Janez, Ne v Ameriko).

Za oder je napisal ljudsko igro Eno uro doktor, najboljša in najbolj znana Alešovčeva pripoved pa je avtobiografska povest Kako sem se jaz likal, ki ji je pisatelj dal podnaslov Povest slovenskega trpina. V povesti na prijeten in duhovit način pripoveduje o svojem razburkanem in trpkem življenju od otroških let do moške dobe, ko je v starosti štiriinštirideset let odložil pero.

Jakob Alešovec je napisal tudi prvo slovensko kriminalko Iz sodnijskega življenja.

Naslovnica: Wikipedija