V Kraljevini Jugoslaviji je bilo pravoslavje vodilna veroizpoved. Jugoslovanska Stojadinovićeva vlada je 23. julija 1937 predložila skupščini v potrditev konkordat s katoliško cerkvijo, ki so ga sicer podpisali že pred dvema letoma, to je 25. julija 1935.

Ob zasedanju skupščine je prišlo v Beogradu pred parlamentom do demonstracij, pretepov in spopadov s policijo. Vodstvo pravoslavne cerkve je zagrozilo z izobčenjem poslancev, ki bi glasovali za sprejem konkordata. Konkordat je bil vseeno sprejet, vendar pa ni bil nikoli predložen v potrditev senatu, iz pravoslavne cerkve pa so izključili nekaj poslancev in obrambnega ministra.

S konkordatom naj bi bilo med drugim rešeno vprašanje verouka v šoli, izboljšali naj bi se odnosi med katoliško cerkvijo in centralno vlado, uredilo vprašanje finansiranja katoliške cerkve. V Srbiji so konkordatu očitali, da ustvarja privilegiran položaj katoliške cerkve, posebno pa jih je motilo določilo o pravici, da lahko ustanovi novo škofijo v Srbiji. Moteče je bilo tudi to, ker je konkordat določal pravico narodnim manjšinam uporabljati materni jezik v bogoslužju.

Naslovnica: Banovina Kraljevine Jugoslavije/Wikipedija