4. januarja 1834 se je rodil v Šoštanju Josip Vošnjak, politik, pisatelj in zdravnik. Bil je eden najpomembnejših borcev za Zedinjeno Slovenijo in predsednik Slovenskega pisateljskega društva. V slovenski dramatiki je Vošnjak pomemben člen med Linhartom in Cankarjem. V času, ko so dramatiki pisali predvsem enodejanke, namenjene nečitalniškim uprizoritvam, se je Vošnjak lotil celovečernih dram resnega in tudi komičnega žanra. Napisal je več političnih propagandnih knjižic, med drugim tudi o taborih in mladoslovencih v državnem zboru.

Kot poslanec je 11 let nastopal v štajerskem deželnem zboru, 12 let v državnem zboru in 18 let v kranjskem deželnem zboru. Govoril je na taborih v Ljutomeru, Žalcu, Šempasu, Vižmarjah in Ormožu. Po njegovi zaslugi so na taborih puščali ob strani notranje spore in tako varovali narodno enotnost.

Vošnjak je uveljavljal geslo ≫vse za domovino, omiko in svobodo≪ ter vodil skupino liberalnih mladoslovencev v državnem zboru. Vošnjak in Jurčič sta v plodnem soglasju vodila Slovenski narod, po Jurčičevi smrti pa je začela Vošnjakova vloga v slovenski politiki upadati. Leta 1895 se je večini javnega dela odpovedal.

Fotografija: Wikipedija