V Ljubljani se je 27. avgusta 1885 rodil basist Julij Betetto. Po njem se imenujejo nagrade za največje slovenske pevske dosežke. Umrl je 14. 1. 1963 v Ljubljani.

Pevsko se je začel izobraževati kot član zbora Dramatičnega društva na šoli gimnazije v Ljubljani. Leta 1907 je študij nadaljeval na Visoki šoli za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Tam je bil 1909 angažiran v Dvorni operi. Debitiral je z vlogo Gremina v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin. Leta 1910 je prvič upodobil Kecala (B. Smetana, Prodana nevesta), ki velja za njegovo najbolj dognano vlogo.

Na Dunaju je pel v skoraj vseh basovskih vlogah železnega repertoarja in nastopal s takrat najbolj znanimi solisti in dirigenti.

Po letu 1922 je deloval v Ljubljani in kot operni in koncertni pevec ter pedagog odločilno vplival na razvoj slovenske glasbe.

V letih 1933 – 1939 je bil ravnatelj konservatorija, potem redni profesor na Akademiji za glasbo. Vmes je bil v letih 1930 –1932 solist Bavarske državne opere v Munchnu, kjer je interpretiral največ Wagnerjeve like.

Fotografija: Wikipedija