V Drakovcih med Ptujem in Ljutomerom se je 27. oktobra 1864 rodil pionir slovenskega filma Karol Grossman. Bil je odvetnik v Ljutomeru in pomemben narodni buditelj.

Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma: prvi slovenski amaterski film Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. Naslednje leto je posnel še kratki dokumentarni film družinskega tipa Na domačem vrtu.

Slovenski film je od pionirskih časov Karola Grossmanna do konca štiridesetih let prevzemal večinoma lumierovski vzorec dokumentarnega filma. Že na začetku 20. stoletja se je oblikovala razvejena kinematografska mreža, vendar se je kinematografija kot celovita dejavnost razvila šele po 2. svetovni vojni.

Filmska proizvodnja je potekala do leta 1945 predvsem na obrtniški ravni in na zasebno pobudo. V tridesetih letih je nastalo nekaj kratkih nemih in zvočnih dokumentarnih filmov na evropski ravni (Metod Badjura, Božidar Jakac in M. Foerster).

To so bile predvsem poetične predstavitve narodnih običajev in kulturnozgodovinske tradicije. Izraziti družbenokritični filmi, ki so se v svetu pojavili v dvajsetih letih, so na Slovenskem nastali šele konec petdesetih let. Prva poskusa celovečernega filma sta dokumentarno igrana filma V kraljestvu Zlatoroga v režiji Janka Ravnika (1931) in Triglavske strmine Ferda Delaka (1932).

Fotografija: Wikipedija