V drugi polovici 19. stoletja so na avstrijskih univerzah delovali trije slavni slovenski fiziki: na Dunaju Jožef Stefan, v Innsbrucku Nace Klemenčič in v Gradcu Simon Šubic. Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini, se je rodil 28. oktobra 1830 v Brodeh v Poljanski dolini. Do smrti je ostal trdno povezan s svojim narodom.

Kot zaveden Slovenec ni dobil delovnega mesta v domačih krajih. Kot mnogo drugih, so ga skušali uporabiti kot nemškega civilizatorja drugih nenemških narodov in ga poslali na Mdžarsko. Že leta 1861, po koncu neoabsolutizma, so ga iz Pešte skupaj z drugimi ≫Nemci≪ izgnali iz Ogrske. Od leta 1867 je predaval na graški univerzi, vendar brez prejemkov. Prejemal je le kolegnino od slušateljev.

Ker je bil razglašen za slovenskega agitatorja, mu je bila pot do napredovanja zaprta, tako da je ostal do upokojitve 1903 neplačani izredni profesor. Ponudbo, da bi na zagrebški univerzi prevzel stolico za fiziko, je zavrnil. Šubičeve znanstvene razprave so bile prve znanstvene fizikalne razprave v slovenskem jeziku in so to ostale skoraj sedemdeset let.

Naslovnica: Simon Šubic/Wikipedija