Srbski premier Nikola Pašić in v imenu Jugoslovanskega odbora Ante Trumbić sta 20. julija 1917 podpisala Krfsko deklaracijo, ki je napovedala skupne cilje za ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deklaracija nosi pečat opreznosti do izjave, ki jo je dal ruski zunanji minister Sazonov, ki je izjavil, da ne veruje v združitev katoliških Slovencev in Hrvatov s pravoslavnimi Srbi in da je Rusija tudi ne podpira. Svoje nezanimanje za usodo Slovencev je izrazil z besedami: ≫Če bi se morala Rusija bojevati zaradi Kranjske samo pol dneva dlje, kot je potrebno, bi se odpovedala njeni osvoboditvi.≪ Takšno odklonilno stališče ni ostalo brez vpliva na srbsko vlado, ki je morala v naporu za obstanek upoštevati koristi zavezniških držav.

V Krfski deklaraciji je izražena narodna enotnost južnih Slovanov ter njihov stoletni boj proti Turkom na vzhodu, proti Nemcem in Madžarom pa na zahodu. O slovensko-hrvaškem spopadu z iredentisti na Primorskem, v Istri in Dalmaciji je deklaracija previdno molčala. Med vrsticami pa je bilo iz nje mogoče razbrati, da pri načrtovanju nove države podpisniki postavljajo pod vprašaj celo mejo na Soči, saj so za sporna območja predlagali plebiscit.

Naslovnica: Wikipedija