Že v prvi predvojni skupni južnoslovanski državi so znali sklepati kravje kupčije na račun Slovencev. Na zborovanju zaupnikov SLS je 17. januarja 1919 dr. Anton Korošec dejal: ≫Ako se nam ugrabi Goriško in Trst, potem naši delegatje na konferenci niso upravičeni podpisati miru, potem je njihova edina naloga, da pridejo domov ter da nam pomagajo organizirati močno iredentistično gibanje, ki Italiji ne bo dalo noč ne dan mirno spati. Goriška in Trst sta kri naše krvi. Tudi Koroška je naša rana, ki nas hudo peče in boli. Toda upamo, da se z združenimi jugoslovanskimi močmi kmalu posreči to rano zaceliti.≪

Kmalu se je pokazalo, da so združene jugoslovanske moči šibke in ne preveč voljne kaj bistvenega tvegati za Slovence.

Dva dni po govoru so ga v glasilu hrvaško-srbske koalicije Riječ v polemičnem in odklonilnem komentarju opozorili, da takih izjav ne bi smel dajati. Riječ ga je še poučila, da je tudi v slučaju diplomatskega neuspeha glede Gorice in Trsta poziv na iredentistično akcijo škodljiv, ker ga bo nasprotna stran izkoristila kot dokaz jugoslovanskega vmešavanja.

Fotografija: Wikipedija