Ena najpomembnejših osebnosti sodobne slovenske glasbe skladatelj Lucijan Marija Škerjanc se je rodil 17. decembra 1900 v Gradcu. Študiral je na Dunaju, v Parizu in Baslu. Njegovi mladostni samospevi so eden vrhov te umetnostne zvrsti pri nas. Na nova pota je stopil že v začetku 20. let, prej kot vsi drugi naši modernisti, in ostal zvest svojemu slogu do smrti 27. februarja leta 1973. Leta 1949 je bil sprejet v SAZU.

Bil je rektor Akademije za glasbo in direktor Slovenske filharmonije. Napisal je pet simfonij, dve kantati, pet godalnih kvartetov, dva klavirska koncerta in več kot 60 samospevov. Posebno mesto v njegovem opusu zavzema kantata Sonetni venec dr. Franceta Prešerna. Med klavirskimi skladbami izstopajo Nocturnes in Preludes, med komornimi pa 4. in 5. godalni kvartet.

Najobsežnejši je njegov orkestrski opus, ki se mu je posvetil že kmalu po končani šoli. Korenine Škerjančevega sloga segajo v pozno romantiko in deloma v impresionizem, vendar bolj glede zvočne barve in premišljene oblike. Prevzemal je tudi novejše, sodobne glasbene smeri, a le toliko, kolikor so bile v skladu z njegovimi nazori o umetnosti.

Fotografija: Wikipedija