Če bi v znanosti podeljevali za zasluge medalje, bi jih nekaj zagotovo dobil slovenski fizik in izumitelj Julij Nardin, ki se je rodil v Gorici 28. decembra leta 1877. Bil je inovator, ki je klasično poučevanje zamenjal s poskusi in razpravljanjem o novostih v znanosti in tehniki. Po originalni poti je izumil elektronko, zgradil dobro opremljen seizmograf. V letih pred prvo svetovno vojno je izdelal letalo. V začetku 1. svetovne vojne je razvijal zamisel o dvostopenjskem torpedu na reakcijski pogon in o torpedovki brez posadke.

Že leta 1909 se je začel ukvarjati z reakcijskim pogonom. Leta 1914 se je posvetil izumljanju novega orožja. Poskusil je s torpedom, ki bi, če bi zgrešil ladjo, toliko časa krožil po spirali, dokler ne bi zadel cilja. Ker bi moral biti hitrejši od ladje, si je zanj zamislil raketni pogon. Zamislil si je tudi podmornico brez posadke, ki bi napadala sovražnikove cilje s torpedi in se vrnila v matično pristanišče, upravljana pa bi bila s programom na perforiranem traku.

V letih 1910 – 1920 je študiral razvoj relejev, sprva za žično, potem za brezžično komuniciranje. S tega področja si je pridobil tri avstrijske patente. Z enim, ki je bil v bistvu zasnova elektronike, je svoji zamisli o popolnem samokrmiljenem avtomatu dodal še temeljno rešitev, ki je omogočila razmah kibernetike v naslednjem obdobju.

Fotografija: Wikipedija