V Celovcu so 27. decembra 1869 ustanovili slovensko politično društvo Trdnjava, ki je sprejelo mladoslovensko usmeritev boja za zedinjeno Slovenijo. Ime naj bi ponazarjalo naravno lego dežele, ki je bila z vseh strani obdana z vencem gora.

Trdnjava je podprla taborsko gibanje in sprejela tudi jugoslovanski program. Koroško nemško javnost in oblasti je Trdnjava razburila zlasti zaradi zavzemanja za zedinjeno Slovenijo, ki je bila za nemške in žal tudi nekatere slovenske Korošce najbolj nesprejemljiva slovenska politična zahteva.

Najbolj razširjena oblika političnega dela Trdnjave so bila javna sporočila oblastem. Zahtevali so dosledno uresničevanje 19. člena avstrijske državne ustave, ki je izrecno določal, da zagotavljajo javne šole avstrijskim narodom izobraževanje v njihovem jeziku. Leta 1874 je Andrej Einspieler izročil koroškemu deželnemu zboru 42 peticij. Zahtevali so slovenske stenografske zapisnike koroškega deželnega zbora, deželni uradni list v slovenskem jeziku, slovensko uradovanje v upravnih, sodnih in davčnih uradih ter slovenski učni jezik v šolah.

Fotografija: Wikipedija