15. oktobra leta 1925 je italijanski kralj z odlokom uzakonil uredbe sodnih oblasti v Julijski krajini o zamenjavi slovenskih in hrvaških sodnikov. Z javnih mest so morali sneti slovenske in hrvaške napise in izveske.

Že prvi ukrepi italijanske zasedbe slovenskih in hrvaških krajev po razpadu Avstro-Ogrske so pokazali na raznarodovalne namene novih oblastnikov. S prihodom fašistov na oblast so bile razmere še težje. Marca 1922 so prepovedali rabo slovenščine na sodiščih v Trstu, aprila 1923 je prepoved začela veljati tudi v Gorici. Po zamenjavi slovenskih in hrvaških sodnikov so začeli poitalijanjati imena slovenskih mest. Tako je Tolmin postal Tilmino, Dornberg Montespino, Nanos Monte Re.

Marca 1928 je izšel zakon, ki je prepovedoval krstna imena slovenskega izvora in je dajal uradnikom pravico, da so otrokom, tudi proti volji staršev, spreminjali imena. Še pred tem, konec leta 1927, so bila odpravljena slovenska društva. Prizadetih je bilo 500 društev in 450 knjižnic.