Na zborovanju Heimatdiensta v Celovcu so 14. oktobra 1977 udeleženci pokazali svoj odnos do Slovencev s plakatom, na katerem je pisalo: Največji strup, slovenska gimnazija v Celovcu.

Ob štetju prebivalstva leta 1951 je Avstrija znova uvedla kategorijo vindišarjev, ki je bila brez dvoma sredstvo germanizacije.

Tisti, ki se je opredelil kot Slovenec, je bil avtomatično osumljen iredentizma in protidržavnega delovanja. Šele ko je vladna študijska komisija za vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem v sredini sedemdesetih let sprejela stališče, da je vindišarščina koroški dialekt slovenščine, je od te teorije odstopila tudi uradna Avstrija, še vedno pa so jo upoštevali pri štetjih prebivalstva. Na to, da vindišarska teorija ni povsem zamrla, kaže tudi izjava Jorga Haiderja ob prevzemu položaja deželnega glavarja maja 1989, da je treba vindišarski jezik končno uveljaviti tudi v pisni obliki.

Ob štetjih prebivalstva leta 1951, 1961 in 1971 so avstrijske oblasti znova spraševale po občevalnem jeziku. Državljani so lahko navedli več različic, pri katerih so upoštevali slovenščino, nemščino ali vindišarščino.

Naslovnica: Razgled na del Koroške iz Karavank/Wikipedija