Prvi slovenski javni televizijski spored je stekel s pomočjo začasnega oddajnika z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani 4. avgusta 1956. Leta 1956 je imelo televizijske sprejemnike v Ljubljani okoli 20 ljudi. Dnevni program je bil dolg dve uri, sestavljen pa približno takole: pregled dogodkov, Titovi obiski v katerikoli državi ali mestu, kulturne zanimivosti, nogometna tekma …

Ljudje so televizijske podobe lahko opazovali na sprejemnikih, ki so jih namestili po različnih delih mesta. Te kotičke so Ljubljančani imenovali kar ≫televizijska cesta≪. Poslušalci radia so lahko prvič videli na ekranu napovedovalce radijskega programa. Med prvimi, ki je poskusil v živo, je bil humorist Ježek.

Avgusta 1956 so namestili prvi oddajnik na Ljubljanskem gradu in ga leta 1957 premestili v planinski dom na Krvavcu. Novembra 1958 je bila na okrepljeni oddajniški postojanki Krvavec vzpostavljena mikrovalovna zveza za izmenjavo poskusnih programov med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ter za povezovanje z italijansko in avstrijsko televizijo ter Evrovizijo.

Uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer 11. oktober 1958.