V najstarejšem slovenskem metu Ptuju so 3. avgusta 1893 ustanovili ptujsko Muzejsko društvo in muzej, ki je bil pod njegovim varstvom. Muzej je prevzel strokovno delo in pazil, da se najdenine niso odnašale iz mesta ali poškodovale.

Rimski Poetovio (današnji Ptuj) se je razvil znotraj prazgodovinske naselbine, od katere je prevzel tudi ime. S prihodom Rimljanov je ob legijski trdnjavi nastal zaselek, v katerem so prebivali obrtniki, trgovci, zdravniki in druge osebe, ki so spadale k pratežu rimske legije. V okolici trdnjave so se naseljevali tudi veterani iz raznih legij, ki so potem, ko so odslužili ali bili odpuščeni iz vojaške službe, dobili denar ali orno zemljo za obdelovanje.

Poetovio je kmalu prerasel v veliko provincialno mesto, ki je imelo svoje četrti, te pa so se zaradi razgibanega življenja med seboj zelo razlikovale. Na današnji Spodnji Hajdini so bili na primer trgovski center, centralni arhiv, sedež mitnine, velika skladišča, mali trg in majhna starokrščanska cerkev. Na delu Spodnje Hajdine in Brega se je raztezala stanovanjska četrt, na levem bregu Drave (Vičava in Panorama) pa je bila upravna četrt z velikimi javnimi zgradbami, trgovinami, svetišči in spomeniki, posvečenimi raznim rimskim božanstvom. Vzhodno od Grajene je bila obrtniška četrt z delavnicami in gospodarskimi poslopji.

Fotografija: Ptuj/Wikipedija