Se še spomnite ≫problema Razkrižja≪? 2. septembra leta 1994 je Sveti sedež izdal odlok, s katerim je župnijo Razkrižje, v kateri so bili že več let sprti slovenski verniki in hrvaški župnik, in tri vasi v župniji Štrigova predal v administraturo mariborskemu škofu.

Proces razmejevanja na tem območju je trajal od leta 1918. Ni šlo samo za škofijske meje, ampak za nacionalno in politično problematiko, ki je dosegla enega svojih vrhuncev v letih od 1945 do 1947. Takratno ≫reševanje problema≪ po svoje kaže na nacionalno neodgovornost komunistične oblasti. S privolitvijo tedanjega ministra za notranje zadeve Ivana Mačka – Matije in članice zvezne nadzorne komisije Vide Tomšič so celotno sporno ozemlje, s Štrigovo in Razkrižjem vred, kljub večinskemu slovenskemu prebivalstvu priključili Hrvaški. Sledili so burni protesti krajanov, zasedba šole, izgon hrvaških učiteljev, upiranje hrvaški duhovščini.

Najzavednejše Slovence iz teh krajev so proglasili za šoviniste in protikomunistično reakcijo. Končno je prišlo leta 1947 tudi do oborožene vstaje. Jugoslovanske oblasti so jo označile za ≫križarsko reakcijo≪ in jo krvavo zatrle. Padlo je 27 krajanov. Nekateri so pobegnili v tujino, druge pa so zastraševali in mučili, zasliševali in preganjali. Seveda javnost o vsem skupaj ni bila obveščena.

Fotografija: Vida Tomšič/Wikipedija