Slovenski duhovniki imajo neprecenljive zasluge za ohranitev slovenstva na Primorskem. Pomembno mesto med njimi je odigral tudi tržaško-koprski škof Jernej Legat, ki se je rodil 16. avgusta 1908 v Naklem na Gorenjskem.

Bogoslovje je študiral v Gorici, saj je bil nečak goriškega nadškofa Jožeta Balanta. Cesar Ferdinand Avstrijski ga je 7. oktobra 1846 imenoval za tržaško-koprskega škofa. Imenovanje je 21. decembra 1846 potrdil papež Pij IX. Škof Legat je nato vodil škofijo kar 28 let. Bil je zelo delaven, odločen in neutrudljiv. Prizadeval si je za katoliško prisotnost v mestni družbi in življenju. Skrbel je za povezanost med slovensko in hrvaško duhovščino. Veliko je pridigal in izdajal pastirska pisma. Pri srcu so mu bila razna verska združenja in družbe, pospeševal je ljudsko šolstvo. V letih 1869 – 1870 se je udeležil prvega vatikanskega koncila. Bil pa je tudi član istrskega sabora v Poreču.

Škof Legat je cenil razumno in sprejemljivo sodelovanje. V Trstu in škofiji je povečal število župnij. V njegovem času so bile zgrajene ali dograjene številne cerkve. Med njimi je bila tudi kapucinska cerkev na Montuzzi, ki jo je škof posvetil v letu 1870.

V tej cerkvi, kjer je škof pokopan, so postavili njegov doprsni kip.

Fotografija: Wikipedija