Mnogi ocenjujejo, da je bil Štefan Modrinjak najbolj nadarjen slovenski pesnik pred Prešernom. Rodil se je 23. decembra 1774 v Središču.
Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu. Leta 1800 je bil posvečen v duhovnika. nato pa je kaplanoval v Sv. Miklavžu, Veliki Nedelji in Ormožu. Leta 1806 je postal župnik v Sv. Tomažu, 1814 pa v Sv. Miklavžu, kjer je 8. oktobra 1827 tudi umrl.
Med slovenskimi pesniki je bil Modrinjak eden najbolj tragičnih. V Elegiji je zapisal: ≫Bog je meni dal čutlivost,/ on je stvarnik mojih želj, / Pavel veli, da ljublivost / ne bi zadržati smel.≪
Imena, ki jih Modrinjak evocira v svojih stihih (Petrarca in Lavra, Abelard in Heloiza, ne manjka pa niti Hildebrand oziroma papež Gregor VII. s svojimi srčnimi težavami), opozarjajo, da gre za duhovno ambicioznega ustvarjalca, na katerega je moralo vzdušje podeželskih far delovati dobesedno ubijajoče.
Ker je Modrinjak med stanovskimi tovariši slovel kot človek z znatnim gospodarskim čutom, je bil leta 1814 poslan v Sv. Miklavž, da spravi v res zanemarjeno župnijo. Osamljen je začel iskati izhod v realistični romantiki opoja alkoholnih hlapov.
Leta 1826 ga je neko poročilo označilo za docela demoraliziranega ter poudarjalo, da nič več ne bere in ne piše, čeprav zna dobro latinsko in slovensko.
Fotografija: Wikipedija