Ker se je 25. maja 1918 cesar Karl na sprejemu za Nemce s slovenskega ozemlja izrekel proti ustanovitvi Zedinjene Slovenije, so na to odgovorile vse tri slovenske stranke s skupno izjavo: ≫Zahteve po zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi ne moremo in ne bomo opustili. Ta zahteva je vsem plastem našega naroda prešla v meso in kri … Uresničenje te zahteve nam daje edino možnost, da rešimo vsaj golo narodno življenje, ko smo že vse drugo dali. Naš narod ne bo izvršil samomora. Zato se naslanjamo na narodno pravo ki ga nihče ne more prekršiti.≪

Predlagali so ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo.

Svoj prvi politični program so Slovenci kot narod izoblikovali v veliki pomladi narodov leta 1848. Bistvo teh zahtev, ki so kmalu dobile ime program Zedinjena Slovenija, je bilo zedinjenje vseh slovenskih ozemelj, ne oziraje se na obstoječe zgodovinske meje, v eno avtonomno enoto: znotraj te enote naj bi slovenski jezik imel enake pravice kot nemški v nemških deželah. Zedinjena Slovenija, ki naj bi kmalu stopila v zvezo s Hrvaško, ki je bila zamišljena v okviru Avstrije, vendar ne bi bila vključena v Nemško zvezo.