Končan je nov film o Plečniku. Zaradi epidemije korone so premiero 27. novembra odpovedali. Dokumentarni film z naslovom Plečnikov skriti biser pripoveduje zgodbo o Plečnikovi cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki je komunistični režim tako motila, da so jo – prestavili. Na njenem mestu so namreč priredili – jugoslovanski partijski kongres. Neverjetna zgodba o selitvi velike stavbe je sedaj upodobljena v filmu režiserja Matjaža Feguša in producenta Andraža Arka. Objavili pa so napovednik filma: KLIK

Premajhna cerkev

Beseda in slika nas popeljeta na področje ob Dunajski cesti, kjer je v tridesetih letih 20. stoletja stala cerkvica sv. Krištofa, obdana z opuščenim mestnim pokopališčem. Tam so ustanovili novo župnijo Bežigrad. Za hitro rastoče župnijsko občestvo je bila cerkvica sv. Krištofa premajhna, zato so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili novo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je služila kot prizidek k stari cerkvi.

Življenje v novi župniji je potekalo po ustaljenem redu, dokler po drugi svetovni vojni oblast ni odmerila tega prostora za prizorišče 7. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Odločitev je globoko pretresla prebivalstvo, saj je kmalu sledilo rušenje tako cerkvice sv. Krištofa kot njenega prizidka, Plečnikove cerkve sv. Cirila in Metoda.

Cerkev prenesejo ljudje

Prizadevnim ljudem je uspelo rešiti Plečnikovo cerkev pred rušenjem in jo preseliti na novo lokacijo, kjer stoji še danes. Na mestu, kjer je stala nekoč, obdana s pokopališčem, je danes Gospodarsko razstavišče.

V dokumentarnem filmu spregovori veliko ljudi, ki jih na čas pred rušitvijo cerkve in na sam postopek selitve veže živ spomin. Njihovo pričevanje dopolni več strokovnjakov. Med sogovorniki so prominentna imena: akademik dr. Janko Kos, literarni zgodovinar, dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, profesor p. dr. Viktor Papež, doktor kanonskega prava, Matija Suhadolc, arhitekt, dr. Franci Lazarini, zgodovinar in p. dr. Bernardin Sušnik, biblični teolog.

Dokumentarni film tematizira različna področja. Oživlja zgodovinski spomin na Bežigrad pred drugo svetovno vojno. Spregovori o Plečnikovih urbanističnih načrtih za to področje, kjer je predvideval gradnjo Hrama slave, velike nove stolne cerkve, ki bi služila tudi kot panteon pomembnih Slovencev. Film govori tudi o navadnih, a prizadevnih ljudeh, laikih in duhovnikih, ki so kljub majhnim možnostim uspeli prepričati oblast, da ohrani Plečnikovo cerkev tako da dovoli njeno selitev na novo lokacijo. V tem se skriva tudi glavno sporočilo filma: nesrečne okoliščine ljudi med seboj še bolj povežejo in okrepijo v prizadevanjih, da iz ruševin zgradijo nekaj novega. To drži tako v dobesednem kot prenesenem pomenu.

Produkcija: Feguš Film
Igrajo: Ivo Ban, Klara Kastelec, Matjaž Šporar, Andrija Lebar, Anton in Rozala Arko, etc.
Izvršni producent in scenarist: Andraž Arko
Režija in montaža: Matjaž Feguš
Glasba: Dečo Žgur
Župnija Ljubljana Bežigrad