V Sloveniji danes živi 1744 Jermanov, največ v Ljubljanski kotlini (481) in v Slovenski Istri (460). Imamo več gnezd priimka, poleg omenjenih regij jih najdemo tudi v Zasavju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Priimek je med 50-imi najbolj pogostimi slovenskimi priimki. Število rahlo upada, saj je leta 2007 v državi živelo še 1823 Jermanov. Iz priimka Jerman sta nastala tudi priimka Jermaniš in Jermančič.
Po svetu živi veliko Jermanov, več kot 6400. A ne gre samo za slovenske Jermane, ampak so mnogi nastali povsem samostojno. V Združenih državah živi 2030 Jermanov, v Veliki Britaniji 530, v Indoneziji 280, na Češkem 160, v Maleziji 140 in Nigeriji 70. Lahko pa s slovenskimi Jermani povezujemu hrvaške, ki jih je 220. Njih gnezdo je namreč okolica istrskega Buzeta, kje so živeli tudi Slovenci.
Več o priimku je v prvih dveh petkovih aprilskih številkah Gorenjskega Glasa v rubriki z naslovom Gorenjski priimki. Pripravlja jo profesor zgodovine Tino Mamić, avtor knjige Priimki, njih izvor in pomen. Doslej so bili opisani priimki Naglič, Nagel, Starman, Gerjolj, Grjol, Gerjol, Lombergar, Lomberger, Rozman, Škerjanec, Škrjanc, Škerjanc, Škrjanec, Oblak, Čušin, Erjavec, Rjavec, Bernik, Primožič in Praprotnik.
Gorenjski glas je začel izhajati leta 1947. Ob imenu ima sliko gorenjskega, slovenskega naglja, ki je povezan tudi s prvim opisanim priimkom. Glas izhaja v Kranju ob torkih in petkih. Gre za najpomembnejši gorenjski časopis, ki izhaja v nakladi 19.000 izvodov in ima branost 65.000 bralcev. Časnik je naprodaj v prodajalnah časopisov, cena izvoda pa je 1,85 evra.
“Priimki so naša identiteta. Vsak priimek ima svojo zgodbo, tako kot ima vsak rod svojo zgodbo. Iskanje korenin pa je pomembno, ker se tako dviga tudi samozavest,” pravi avtor rubrike.
Več o njegovi knjigi najdemo tudi v televizijski oddaji: KLIK
Knjigo, v kateri je na 256 straneh predstavljeno 99 priimkov, pretežno primorskih, lahko naročite pri avtorju za 26 evrov: KLIK