9. april 1864: Poročna svoboda

 9. april 1864: Poročna svoboda

V habsburški državi ni bila pravica do poroke ≫dana od Boga≪. 9. aprila 1864 so tudi Kranjski deželnozborski poslanci razpravljali o poročni svobodi, to je o poročnih dovoljenjih, ki so bila potrebna za sklenitev poročne zveze.

Poslanska zbornica je že prejšnje leto sprejela zakonski osnutek za ukinitev ženitnih omejitev. Vladi je naročila, naj pri deželnih zborih izve, ali obstajajo za to ovire. Od vseh deželnih zborov, v katerih so bili zastopani Slovenci, se je Kranjski deželni zbor najbolj prizadeval za omejitev svobodne ženitve.

Poročeni reveži so lahko problem

Velika večina poslancev je bila prepričana, da revežem ne gre dovoljevati svobodne sklenitve zakonske zveze. Za omejitev poročne svobode se je najbolj zavzel Janez Bleiweis: ≫Na svetu ne more vladati absolutna svoboda – to bi bita razuzdanost. Človek človeka omejuje, da ne bi šel predaleč, da ne bi posegal v pravice drugih. Kam pridemo, če bi segala absolutna svoboda tako daleč?≪

V nadaljevanju je opozoril na pogubne posledice poročne svobode in v podkrepitev navedel nekaj konkretnih primerov iz Ljubljane: ≫Poglejmo na Poljane in na Šempetrsko naselje. Videli bomo žalostne primere, ker se je
lahko poročil vsak delavec, ki služil v tovarni sladkorja ali predilnici ter pri železnici. V tovarni sladkorja je bilo kakšnih 150 delavcev, pri železnici pa od 200 do 300. Večinoma so se poženili s 30, 40 krajcarji zaslužka na dan. Klavrno so živeli že takrat, ko so tovarne bile in se je dalo zaslužiti pri železnici. Ko tega ni bilo več, so postali reveži s celo hišo otrok. Ni bilo več ne zaslužka ne kruha. Otroci stradajo, čeprav smo imeli že dve leti dobro letino. Še bolj bodo stradali, ko bo letina slaba.≪

Kdor plača, tudi odloča

Na koncu je ≫oče naroda≪ poudaril, da bodo ≫vse občine soglasno odgovorile, da nočejo, da bi se ljudje lahko ženili brez njihovega dovoljenja. One imajo prvo in zadnjo besedo pri odločanju, ker so dolžne po zakonu svojim revežem zagotavljati hrano. Kdor ima dolžnost, ima tudi pravico odločati.≪

Štajerci, Primorci in Korošci uvedejo poročno svobodo, Kranjci pa še ne

Za razliko od Kranjske je bila velika večina poslancev štajerskega deželnega zbora za takojšnjo ukinitev ženitnih dovoljenj.

Tudi goriški deželni zbor je brez debate sprejel sklep, naj se vladi odgovori, da za ukinitev ženitnih dovoljenj ni nobenih zadržkov. Tako so bila po intervenciji centralne vlade ženitna dovoljenja (oziroma ženitne zglasilnice) v letih 1867 do 1868 odpravljena na Goriškem, Štajerskem in Koroškem (ter v vseh drugih avstrijskih deželah), na Kranjskem pa so ostala v veljavi vse do leta 1919.

Ženitno dovolilo. Foto (c): Tino Mamić

Deli z ostalimi

Peter Colnar

Sorodni članki