Opomin na rojaka in nacista
Da se ne pozabi
Pričujoči zapis ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, nas opominja na rojaka in nacista, ki sta zagrešila hude zločine med drugo svetovno vojno.
Odilo Globočnik (1904–1945) je po mnenju številnih zgodovinarjev eden izmed najbolj brezvestnih zločincev druge svetovne vojne. Njegovo ime pomeni nekaj izjemno krutega, zloveščega in zverinskega, kar pooseblja absolutno zlo. Toda marsikdo v Sloveniji še danes ni slišal zanj, kaj šele, da bi vedel, da je bil ta vojni zločinec celo slovenskega rodu. Rodil se je v Trstu, odraščal pa na Koroškem, slovenski rod njegovega očeta je izhajal iz Tržiča na Gorenjskem. V mladih letih je bil ilegalen nacistični pretepač na Koroškem, med vojno pa eden glavnih uničevalcev Judov na okupiranem Poljskem. Zagnanost in skoraj fanatična lojalnost nacistični viziji sta mu prinesli hitro napredovanje znotraj nacistične stranke.
Toda tale zapis ni namenjen Globočniku, ki smo ga tukaj že predstavili, ampak nekemu drugemu našemu rojaku zloveščega slovesa, tako kot Globočnik rojenega v Trstu. Domnevam, da tudi zanj večina še ni slišala.
Erich Rajakowitsch oz. Rajakovič se je rodil 23. novembra 1905 v mestu ob zalivu, kjer je bil njegov oče Janez (Johann), rojen leta 1875 v Ljubljani, gimnazijski profesor. Pravo je študiral v Gradcu. Oktobra 1939 je postal član SS s št. 35201, decembra 1939 je bil nameščen v Berlinu in zatem na okupiranem Poljskem, aprila 1941 pa v Hagu na Nizozemskem. Zanimivo, sredi leta 1940 najdemo Rajakowitscha med tistimi vodilnimi nacisti, ki so pripravljali preselitev evropskih Judov na oddaljeni afriški otok Madagaskar, šlo je za t. i. Madagaskarplan.
Pridobil si je posebno zaupanje in naklonjenost Adolfa Eichmanna (ja ja, tistega ki ga je Mosad leta 1960 ugrabil v Buenos Airesu in prepeljal na sojenje v Izrael), vodje gestapovskega IV B4 urada, ki je bil glavni organizator oz. koordinator preganjanja Judov v Tretjem rajhu in okupiranih deželah. Skupaj sta sodeloval že na Dunaju po anšlusu spomladi 1938, kjer je Eichmann vodil “centralo za emigracijo” tamkajšnjih Judov in zaplemb njihovega imetja. Prav Eichmann ga je poslal na Nizozemsko, kjer se je “izkazal” pri uničevanju tamkajšnje judovske skupnosti, njegov šef pa ga je označil kot “častnika izrednih sposobnosti”.
Ob koncu vojne je Rajakowitsch pobegnil v Argentino, kjer si je ime spremenil v Erico Raja. Po padcu Juana Perona leta 1955 je prišel v Italijo, kjer se je ukvarjal s trgovino, predvsem kot zastopnik s komunističnimi državami vzhodne Evrope. Živel je v glavnem v Milanu, a pogosto prihajal tudi v Trst.
Čeprav so ga obtoževali za smrt nekaj deset tisoč nizozemskih in belgijskih Judov, dunajski Center Simona Wiesenthala pa je za te trditve priskrbel tudi dokaze, so Rajakowitscha le delno obsodili leta 1965, ko ga je prizivno sodišče na Dunaju spoznalo za krivega prevoza 83 oseb v Auschwitz, od katerih jih je 82 umrlo. Odsedel je le slabo leto, zatem je izginil in poniknil v pozabo. Wiesenthal, slavni lovec na naciste, mu je sledil, toda avstrijske oblasti so vztrajno zavračale izročitev lastnega državljana!
Kako groteskno, oktobra 1967 je Rajakowitsch letoval v Piranu, nizozemsko veleposlaništvo iz Beograda je zahtevalo njegovo prijetje zaradi njegove medvojne vloge na Nizozemskem, policisti so zastražili njegovo letovišče, a Rajakowitsch, ki je letoval pod svojim pravim imenom, je pobegnil v Italijo. Menda mu je pri pobegu pomagala jugoslovanska tajna politična policija Udba, s katero je poslovno sodeloval. Vsekakor je njegovo izginotje pretreslo slovensko oblast, o Rajakowitschu in pobegu iz Pirana so razpravljali tudi na partijskih sejah v Ljubljani, kjer so se spraševali “kakšna je bila kontrola nad gibanjem, da je lahko včeraj popoldne odšel iz stanovanja in se ni več vrnil” … toda pravega pojasnila nikoli ni bilo.
Erich Rajakowitsch je umrl 14. aprila 1988 v Gradcu. Za svoje sodelovanje pri medvojnih zločinih pravzaprav nikoli ni odgovarjal!
