V slovenskih leksikonih se že leta pojavlja ista napaka glede staršev znanega zdravnika dr. Antona Breclja. Žepovca in Šturca, ministra za zdravstvo v prvi slovenski narodni vladi (1918). Rojenega v Žapužah v župniji Šturje pri Ajdovščini.
Leksikoni pišejo, da sta bila njegova starša Franc Brecelj in Terezija Slejko. Primorski rodoslovec Oton Zagorc pa me je opozoril, da se moji rodoslovni podatki o družini ne ujemajo s tistimi iz leksikonov.
V resnici pa se je Anton rodil v družini Matije Breclja in Marije Slejko. To smo osebno preverili tako v družinski knjigi župnije Šturje, kot tudi v krstni knjigi. Ni dvoma, v leksikonih je napaka. O tem smo obvestili uredništvo spletnega portala Slovenska biografija, ki objavlja življenjepise znamenitih Slovencev s podatki, ki jih sicer ni lahko najti. Napako so takoj popravili.
Mimogrede, Antonova sestra se je poročila z ovdovelim Filipom Terčeljem, očetom prvega primorskega svetniškega kandidata Filipa Terčeja.
Žal so v slovenskih rodovnikih, ki so jih naredili ljubiteljski raziskovalci, včasih napake. Posebej, ko gre za starejša obdobja, denimo pred letom 1800. Zato je zelo pomembno upoštevati metode rodoslovja, ki jih priporoča Slovensko rodoslovno društvo, kakor tudi osnovne zgodovinske metode.
Osebno sem našel že ogromno napak v rodovnikih, zato podatke, ki jih dobim iz tovrstne literature vedno preverim. Res je lepo imeti na steni rodovnik, ki sega nazaj 500 let, a če vsebina ni strokovno preverjena, se lahko zgodi, da smo ponosni na “ponarejene” prednike.
Osebno sem našel že ogromno napak v rodovnikih, zato podatke, ki jih dobim iz tovrstne literature vedno preverim. Res je lepo imeti na steni rodovnik, ki sega nazaj 500 let, a če vsebina ni strokovno preverjena, se lahko zgodi, da smo ponosni na “ponarejene” prednike.