Anton Gorup vitez Slavinski, veliki dobrotnik, mecen in najbogatejši Slovenec 19. stoletja, je rodbinsko povezan z družino podjetnika, gospodarstvenika, narodnjaka in navdušenca za tehnološkimi novostmi Dragotina Hribarja.
Rodbinska kronika
O tem govori knjiga Angelike Hribar. Rodbinska kronika Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi je lep primer, kako narediti svojo družinsko kroniko. Rodoslovec, ki razmišlja o predstavitvi svoje rodbine v knjižni obliki, si jo lahko vzame za zgled, ali pa v njej dobi kako koristno idejo. Posebej to velja za rodoslovce, ki so poleg matičnih podatkov o svojih prednikih uspeli zbrati tudi dodatno zgodovinsko gradivo: fotografije, zgodbe in druge dokumente.
Knjiga Angelike Hribar predstavlja družino podjetnika, gospodarstvenika, narodnjaka in navdušenca za tehnološkimi novostmi Dragotina Hribarja (1862-1935). Njegova soproga je bila Evgenija Šumi (1875-1936), ki je po materi podedovala ljubljansko tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov Šumi. Jezikoslovka in bibliotekarka Angelika Hribar, ki se je z rodoslovjem bolj sistematično začela ukvarjati šele pred nekaj leti po upokojitvi, ni opisala le družinske zgodovine svojih starih staršev, ampak dodala pomemben kamenček v zgodovino slovenskega meščanstva. Ta del nacionalne zgodovine namreč posebej v povojnih desetletjih ni bil ravno priljubljena raziskovalna tema, saj je bilo meščanstvo kot razredni sovražnik v nemilosti vladajoče partije. O tem govori tudi laskava pohvala knjige s strani zgodovinarja dr. Petra Vodopivca: »Knjiga je dragocena in dobrodošla novost v slovenskem zgodovinopisju. Je izjemno lepo berljiv, prepričjivo dokumentiran in po usmeritvi k prikazu stvarnih življenjskih razmer in razmerij moderno zasnovan oris ‘zgodovine’ dveh družin, ki sta se s poroko medsebojno zvezali in sta postali v Ljubljani ustanoviteljici dveh ‘pionirskih’ in vse do danes znamenitih ljubljanskih podjetij: tovarn Pletenina in Šumi.« Drugi znani zgodovinar, dr. Janez Cvirn pa jo takole pohvali: »Angelika Hribar, ki je želela zgolj rešiti pozabe ‘košček zgodovine Ljubljane’, je svoje delo opravila izvrstno. Nastala je zanimiva in na trenutke napeta zgodba.«
Tudi plemiči in slavne osebnosti
Rodovnik obsega sedem generacij in obsega vse potomstvo Dragotina in Evgenije Hribar. Med 103 imeni najdemo kar nekaj plemičev. Tako se je, denimo, Ksenija Gorup pl. Slavinska, vnukinja najbogatejšega Slovenca vseh časov Josipa Gorjupa poročila z Radom Hribarjem, Dragotinovim sinom. Med ženini potomcev Dragotina Hribarja pa najdemo tudi druga znana imena, če omenimo samo igralca Poldeta Bibiča in pisatelja in politika Izidorja Cankarja. Slednji nudi kot bratranec Ivana Cankarja gotovo prinaša nov rodoslovni izziv… Drugi izziv pa predstavlja Ivan Hribar, legendarni ljubljanski župan, ki je bil z Dragotinom samo prijatelj. Obe družini Hribarjev si namreč nista v sorodu. Glede na to, da izvirata iz istih krajev (Tuhinj, Zlato polje) pa bi rodoslovna raziskava utegnila najti sorodstveno povezavo.
Knjiga je izšla kot 11. knjiga zbirke Knjižnica Kronike, ki sta jo založila Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Celjska Mohorjeva družba.
Veljalo bi jo vzeti v roke tudi rodoslovcu. In to kljub morebitnemu ljubosumju ob branju, saj je zelo malo slovenskih rodoslovcev, ki bi našli fotografije svojih prednikov iz leta 1875…
O tem je tekla beseda tudi spomladi 2012 v Postojni. Notranjski muzej je organiziral večer o dveh znanih slovenskih rodbinah. Postojnska zgodovinarka Alenka Čuk,je skupino pomembnih rojakov – poleg Gorupa je naštela še Maksa Šubra, Petra Pavla Radiča in Antona Globočnika – imenovala“ljudje, po katerih bi se tudi danes morali zgledovati”.
Dr. Miha Preinfalk pravi, da si je Gorup pridobil plemiški naziv: bolj zaradi druge žene kot zaradi sebe in poudarja, da je njegov pravi naziv vitez in ne le plemeniti.
Bibliotekarka Angelika Hribar je predstavila rodbino Gorup in sorodstvene povezave z drugo znano rodbino Hribar. Ksenija Gorup se je namreč poročila z Radom Hribarjem, ki je podedoval grad Strmol. Dramatično zgodbo pa je v svojem romanu opisal tudi Drago Jančar.