Slovenci v vojskah, tudi v Napoleonovi 

 Slovenci v vojskah, tudi v Napoleonovi 

Le malo slovenskih rodoslovcev se lahko pohvali s predniki plave krvi. Obrtnikov že najdemo nekaj več, a so tudi ti razmeroma redki. Zato se jih rodoslovec razveseli. Če pa niti obrtnikov ne najde in ima med predniki samo kmete, postane vse skupaj precej enolično. Prav to enoličnost lahko razbije s podatki o vojakih.

Uniforma potegne

Za rodoslovce, ki iščejo predvsem slavne prednike, je lahko tudi običajna uniforma približek tega. Posebej, če na internetu najde staro ilustracijo vojaka v brezhibni pisani uniformi in ji doda portret kralja, za katerega se je vojak bojeval. Ponos bo še večji, če se je naš prednik bojeval v kaki zmagoviti vojski ali veliki bitki. Teh pa v naši nacionalni zgodovini sploh ni bilo tako malo, kot bi si kdo mislil. O tem govori tudi nova zajetna knjiga ljubljanske založbe ZRC SAZU z naslovom Vojaki iz slovenskega prostora na tujih tleh v preteklosti.

Knjiga bo prišla prav tudi rodoslovcem, ki niso navdušeni nad uniformami, saj se vsi prej ali slej znajdemo pred vprašanjem, povezanim z vojaško službo naših pradedov. V omenjeni knjigi Darje Mihelič in Matjaža Bizjaka je kar nekaj takih odgovorov.

Slovenci so bili tudi poveljniki

Za rodoslovce posebej zanimivi so trije članki, ki prinašajo tudi konkretne rodoslovne podatke. Tako je skoraj 40 strani posvečenih rodovniku kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja s poudarkom na njegovih sorodnikih v uniformah. V Valvasorjevem sorodstvu je cela vrsta odlikovanih častnikov in poveljnikov, zato predlagam, da si članek preberejo tudi ljudje, ki notorično ponavljajo, kako so »neslavna«, »kmečka« in »hlapčevska« naj bi bila naša zgodovina. Še bolj pa jim priporočam v branje članek o generalih in admiralih slovenskega porekla v avstro-ogrski armadi.

Postojnčani v Napoleonovi armadi

Največ uporabnih rodoslovnih podatkov pa najdemo v zapisu o nabornikih v francoskem ilirskem polku. Arhivist Arhiva Republike Slovenije (ARS) Adrijan Kopitar je obdelal seznam 185 nabornikov, ki so bili vpoklicani pod Napoleonovo žezlo oktobra 1812 v kantonu Postojna. Nacionalni arhiv namreč hrani dva tekoča metra gradiva, v katerem je tudi 6382 vpisanih slovenskih nabornikov, vpoklicanih 6. oktobra 1812. (AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, 1792-1867). Naj mimogrede omenimo, da ARS hrani tudi dokument iz leta 1811 z besedilo prve vojaške prisege v slovenščini:  “Jest persheshem podloshnost tem postavam tega zessarstva, inu Svestoba Zessarjou.”

Številka vpisanih rekrutov ni majhna, saj gre za skoraj dva odstotka prebivalstva Kranjske. Opisani naborniki prihajajo iz treh občin kantona Postojna (v distriktu Postojna je sicer šest kantonov, omenjeni kanton pa se približno pokriva z današnjo občino Postojna): Postojna, Dolenja Košana in Razdrto. Žal kot rojstni kraj niso navedeni kraji, ampak samo občine, kar malo oteži rodoslovno raziskovanje. Veliko bolj natančni pa so bili francoski popisovalci pri drugih telesnih značilnostih vojakov, saj so opisovali barvo las, polti obrvi in oči ter oblike obraza, nosa in ust. Pri polovici fantov, rojenih v letih 1790 in 1791, so opisali tudi posebna znamenja: bradavice, pegavost, brazgotine. Avtor članka z dr. Janezom Šumrado pripravlja knjigo z naslovom Kranjski Janezi – Napoleonovi soldati, kar pomeni, da bodo kmalu dostopna tudi imena nabornikov iz distriktov Kranj, Ljubljana in Novo mesto.

Krajnci, Kranjci in Krainzi

Za rodoslovce zelo koristen članek je napisal tudi dr. Jožef Jerko, znani dunajski Slovenec, odličen poznavalec dunajskih arhivov, ki hranijo podatke o vojakih Avstro-ogrske. Izdelal je natančen seznam 600 Štajercev, ki nosijo priimek Kranjc (pa tudi Kranjc in Krainz). Sad dvomesečnega iskanja v 50 arhivskih škatlah je zajetna zbirka imen. Vsebuje rojstne podatke, poklic, letnico nabora in datum vstopa v vojsko ter ime vojaške enote. Ponekod so tudi podatki o smrti, pokopu ali prihodu v bolnišnico.

Knjiga je izšla pri Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Cena je 22 evrov, gre pa za trdo vezavo in 440 strani velikega formata.

Tino Mamić

Related post