Priimki so dokaz slovenskega Trsta (Tino Mamić z Jurijem Paljkom)

 Priimki so dokaz slovenskega Trsta (Tino Mamić z Jurijem Paljkom)
Paljk in Mamić sta že večkrat nastopila skupaj. Zaradi sočnosti jezika, neposrednosti in sproščenosti je bilo vzdušje na vseh srečanjih z njima zelo prijetno. Na fotografiji v novogoriški knjižnici (z leve): Aleš Berger, Jurij Paljk in Tino Mamić.

Kulturni center Lojze Bratuž, Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič in Goriška Mohorjeva družba so pripravili Srečanje pod lipami na temo slovenskih priimkov in rodoslovja. Gost je bil profesor zgodovine Tino Mamić, avtor nove knjige Priimki, njih izvor in pomen. Večer je vodil pesnik in pisatelj Jurij Paljk, ki je kot urednik Novega Glasa dal pobudo za izdajo knjige.

Vipavsko semenišče, učiteljišče intelektualcev

Paljk je predstavil avtorja in poduaril, da izhaja iz vipavske šole, ki je dala več kot 200 intelektualcev in duhovnikov. V malem semenišču so namreč poučevali izjemni profesorji, večina pa je že pokojnih. Prav duhovnikom je Mamić tudi posvetil svojo knjigo. Povedal je, da mu v dosedanjih intervjujih, ki jih je bilo po izidu knjige več kot pet, nihče ni posvečal pozornosti posvetilu: “Knjigo posvečam duhovnikom, ki so v knjigah stoletja ohranjali dragoceni zgodovinski spomin našega naroda. Čedermacem, ki so življenje posvetili slovenstvu. Pokojnemu Vinku Kobalu in Milanu Knepu, ki sta nas v svinčenih časih totalitarizma vzgajala v demokrate in zoon politikone v najžlahtnejšem pomenu tega izraza.”

Neposredni prenos srečanja je bil tudi na Facebooku v sodelovanju z Radio Veritè, posnetek pa je še vedno na voljo: KLIK.

Krvna slika Trsta je pretežno slovenska

Mamić je odgovarjal na najrazličnejša vprašanja. Povedal je, da zaradi pravopisa (italijanskega ali nemškega) in uradnega jezika (latinščine), v Gorici in Trstu ne moremo soditi, da sta bili mesti pretežno italijanski. Ravno obratno. Mamić trdi, da je nekakšna “krvna slika” Gorice in Trsta večinoma slovenska, kar dokazujejo prav priimki v središčih obeh mest. Kdor je govoril slovensko, je bil Slovenec, pa čeprav (si) tega ni priznal, je rekel Mamić. Biti Italijan v Trstu je bila, povedano sodobno, stvar poslovne odločitve, ne pa dejanskega čutenja, je še poudaril.

Njegova nova knjiga, ki se kljub poletju in koroni zelo dobro prodaja, prinaša podrobno razlago o nastanku in pomenu 86 priimkov, skupaj z njihovimi različicami pa 96, večinoma izvorno primorskih priimkov, ki pa jih najdemo po vsej državi in tudi okrog po svetu.

Avtorjevo osnovno izhodišče ob tem zajetnem in strokovno poglobljenem raziskovalnem delu, saj je ogromno ur preživel v raznih arhivih, izhaja iz neposrednega dejstva: ljudje vse življenje nosimo priimke, katerih pomena velikokrat sploh ne poznamo. Prav priimek pa nam lahko veliko pove o našemu daljnemu predniku, kateremu še imena ne vemo. Najstarejši priimki na svetu so nastali v Beneški republiki, takoj za njimi pa so priimke dobili že nekateri Slovenci na Tržaškem in v Istri. Slovenci tako imamo priimke, ki so med najstarejšimi na svetu, so starejši od nemških angleških in francoskih. O teh priimkih, med katerimi so mnogi še danes živi, govori prav pričujoča knjiga.

Avtor, ki se tudi poklicno ukvarja z rodoslovjem in izdelavo družinskih rodovnikov, se jezikoslovnrazlage posameznega priimka loti z utemeljenimi teoretičnimi pristopi. Običajno dobimo za vsak priimek več razlag, kako je nastal. Če etimološki raziskavi dodamo še zgodovinsko, pa lahko o posameznem priimku najdemo še veliko več: kje je nastal in tudi zakaj je nastal.

Od člankov v knjigo

Knjiga je nastala na osnovi člankov Tina Mamića, ki so izhajali v goriškem tedniku Novi glas, v zelo priljubljeni rubriki o primorskih priimkih. Največ jih je vipavskih in primorskih, a tudi drugih. Urednik časnika Jurij Paljk, ki je knjigi tudi prispeval uvodni članek, pravi: “Mamić je s svojimi zapisi hitro uspel nagovoriti naše bralke in bralce, večkrat so poklicali v uredništvo in prosili za kak priimek, upam, da je kdo od bralcev tudi poklical Tina Mamića in se z njim dogovoril za družinsko drevo, raziskavo svojega rodu. Predvsem pa je bilo veliko takih, ki so spraševali, če in kdaj bo izšla ‘Tinova knjiga s priimki’.”

Za zunanjo grafično podobo knjige je poskrbelo podjetje Link iz Trsta, notranje strani pa je z bogatim slikovnim gradivom oblikoval Benjamin Pezdir.  Na voljo je sedaj vsem, ki bi želeli kaj več izvedeti o primorskih priimkih ali celo o lastnem priimku. Njena cena je 26 evrov. Naročite jo lahko tudi pri avtorju, po želji s posvetilom ali podpisom: telefon 031 646 870, e-mail tino.mamic@gmail.com,  spletna stran www.tinomamic.eu.

Priimki, njih izvor in pomen (Mohorjeva družba 2020).

Urednistvo

Related post