Mineva stoletnica smrti velikega vojskovodje. Svetozar Boroević de Bojna, uskoškega rodu, rojen na Baniji na Hrvaškem leta 1856, je umrl zaradi kapi 23. maja 1920 v celovški bolnišnici. Pokopali so ga v Celovcu, toda že čez pol leta so ga prekopali na dunajsko mestno pokopališče. Ob prekopu so mu na Dunaju priredili veličasten pogreb. Ljudstvo je v težkih povojnih časih očitno pogrešalo stare ideale in junake.

Obramba ob Soči

Ob izbruhu vojne z Italijo spomladi 1915 se je tudi Boroević zavzel za učinkovito obrambo ob reki Soči, naravni oviri. Imel je namreč potrebne izkušnje iz bojevanja na karpatskih grebenih v hudi zimi 1914/1915. Odločitev o obrambi na Soči je bila sprejeta le nekaj dni pred italijanskim vstopom v vojno. Za vrhovnega poveljnika nove 5. (Soške) armade s sedežem v Postojni, ki je sprejela obrambo pred sovražnikom, je bil imenovan prav Svetozar Boroević. Veljal je za tipičnega generalštabnega časnika, ki se je cele dneve na svojem poveljstvu sklanjal nad vojaške karte in dajal povelja za fronto. Te pa v vsem vojnem času ni obiskal niti enkrat! Po prodoru pri Kobaridu je bil februarja 1918 povišan v feldmaršala, tako je postal prvi in edini nenemški feldmaršal v avstro-ogrski vojski.

Junak Soške fronte

Po mnenju številnih zgodovinarjev ter vojaških strokovnjakov velja za zelo sposobnega avstro-ogrskega generala in junaka soške fronte. Zato je prav, da se ga spomnimo ob stoletnici njegove smrti. Pri tem ne gre za nostalgijo po starih časih, niti ne poizkus oživljanja mita o Boroeviću. Gre predvsem za obuditev spomina na človeka ob 100. obletnici njegove smrti, ki je poveljeval avstro-ogrskim branilcem ob Soči in tako sodeloval pri obvarovanju velikega dela slovenskih dežel pred uničenjem med prvo svetovno vojno.
Na Primorskem je še danes ohranjenih kar nekaj spomenikov in toponimov, ki ohranjajo spomin na slavnega vojskovodjo: Boroevićev prestol na Krasu, Boroevićeva steza nad Postojno, Boroevićeva cesta pri Čepovanu, Boroevićev spomenik v Koprivi, Borojevićev vodnjak v Rožni Dolini, Boroevićev spomenik na Prevali.

Boroevićev prestol

Boroevićev prestol pri Lokvici na Krasu, gre za v skalo vklesan sedež, včasih imenovan tudi Karlov kamniti stol, je svoje ime dobil po poveljniku avstro-ogrske obrambe ob Soči. Sedanje poimenovanje se je uveljavilo pred štiridesetimi leti, pred tem so ga pogosto imenovali tudi »Karlov stol«. Namenjen naj bi bil cesarju Karlu I., ko naj bi prišel na inšpekcijski pregled svojih enot na Krasu. Ob desni strani je vklesan priimek Pristan, verjetno gre za priimek tistega, ki je »stol« izklesal.

Boroevićev prestol. Foto (c): Renato Podbersič

Tako imenovana Boroevićeva cesta je bila slovesno odprta 14. maja 1916, ob prisotnosti vojaških in civilnih oblasti. Pripeljal se je celo sam general Boroević, ki je sicer redko zapuščal svoje poveljniško mesto v Postojni. Cesta med čepovanskimi Vrati in Grudnico je služila za potrebe oskrbovanja branilcev na soški fronti in je dokočno povezala že leta 1910 zgrajeno cesto iz doline Idrijce v Čepovan z Lomsko planoto. Poimenovali so jo »Boroević Strasse« oziroma »Boroevićeva cesta«.
Boroevićev štab se je nahajal v Grand hotelu Adelsbergerhof, današnji Hostel Proteus, ki stoji sredi Postojne. General Boroević se je skoraj vsakodnevno odpravil na sprehod od mestnega središča na grič Sovič nad Postojno. Nahaja se nad najstarejšim delom Postojne, ki se imenuje Majlont. Na Sovič se danes lahko odpravite tudi po tako imenovani Boroevićevi krožni poti, ki poteka med drevesnimi krošnjami in nam z vrha ponujo lep razgled na Postojno, na vhod v Postojnsko jamo in na Nanos.
Danes nikjer na Primorskem ne najdemo več nobenega originalnega spomenika, posvečenega generalu Boroeviću. Še največ je ostalo od tistega pred župnijsko cerkvijo v Koprivi na Krasu. Po prvi svetovni vojni so namreč hitro pozabili na nekdanje vojne junake iz razpadle države. Tega iz Koprive so italijanske oblasti predelale in odstranile napise. So pa domačini na obeh bočnih delih vklesali imena padlih rojakov med prvo svetovno vojno. V začetku leta 2018 so omenjeni spomenik domačini lepo obnovili.
Boroeviću je bil med prvo svetovno vojno postavljen spominski vodnjak vzhodno od Rožne Doline pri Gorici, ob cesti proti Ajševici, na lokaciji »Pri bajti«. Na vodnjaku je bil napis »Generaloberst Boroević Brunnen« ali po naše »vodnjak generalpolkovnika Boroevića«. Vojno je ta vodnjak sicer preživel, kljub slabemu stanju, ni pa znano, kdaj so ga dokočno porušili.

Parkovni spomenik

Foto (c): Renato Podbersič

Sredi decembra 2016 so na Prevali pod Sveto Goro odkrili parkovni spomenik vojskovodji Svetozarju Boroeviću. S tem projetkom je Mestna občina Nova Gorica uredila razgledno točko in park, kjer se srečujejo zgodovinske poti iz časa soške fronte in povezujejo Sveto Goro in Škabrijel. Pobudnik postavitve je bilo Društvo soška fronta 1915–1917, zanj se je še zlasti zavzel žal že pokojni predsednik Tadej Munih. Gre za prvi tovrstni spomenik na Slovenskem.
Priporočam tudi ogled dokumentarnega filma RTV Slovenija z naslovom: General Boroević (https://4d.rtvslo.si/…/dokumentarni-filmi-in-odd…/174622514…)

DELITE