Gorenjski popis prebivalstva iz 1754

 Gorenjski popis prebivalstva iz 1754

Dragocenost, ki kar kliče po posnemanju, je debela in lično oblikovana knjiga z naslovom Gorenjske družine v 18. stoletju. Gre za prepis popisov prebivalstva 24 župnij iz leta 1754.
Popis je zaukazala cesarica Marija Terezija, izvedli pa so župniki. Podatki v njem so razmeroma natančni. Vsi člani družine so navedeni z imenom in starostjo. Vsaka vas ima seznam prebivalcev posebej, kar je zelo dragoceno, saj je velikokrat za iskanje korenin v 18. stoletju treba napraviti rekonstrukcijo vseh družin v posamezni vasi. Locirana so tudi zemljiška gospostva, kar je za laične rodoslovce velikega pomena. To delo je opravil Matjaž Bizjak.To je še posebej dragoceno, ker so zgodovinski rodoslovni viri za prvo polovico 18. stoletja razmeroma redki. Največji problem je jezik. Latinščina, nemščina, italijanščina. Stare pisave so različne od današnjih, pisana gotica je sleherniku skorajda nerazumljiva. Ko ne gre za lepopis, pa še posebej. Zato tudi strokovnjaki, na katere se ljubiteljski rodoslovci obračajo po nasvet, želijo videti celotno stran dokumenta, ne le nerazumljivo besedo. Taki, za slehernika nerazumljiv dokument, je tudi popis iz 1754. Zato je važno, da je gradivo dobil v roke arhivar Tone Krampač, namestnik direktorja Nadškofijskega arhiva Ljubljana, ki ve, kako se tej reči streže. Dva ducata popisnih pol gorenjskih župnij je pregledal, obdelal in prepisal. In dodal slovarček.
Tovrstnih knjig – v ljubljanskem nadškofijskem arhivu hranijo še popise 50 drugih kranjskih, koroških in štajerskih župnij – si seveda lahko samo še želimo. Posebej to velja za edino primorsko župnijo, ki ima v tem fondu ohranjene podatke, Godovič. Za druge primorske župnije pa popisi na veliko žalost niso ohranjeni. Verjetno so bili uničeni v času prve svetovne vojne. So pa ohranjeni popisi za devet župnij, ki so danes v Avstriji. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je prav tak popis zelo pomemben dokaz o obstoju slovenstva in slovenske večine v krajih, kjer je vidne slovenščine le še za vzorec. Asociacija na začetek digitalizacije arhivov na Goriškem, je povsem na mestu. Sodobna tehnologija odpira nacionalni in lokalni zgodovini neslutene možnosti.
Nadaljevanja dela si je želeti ne le s stališča ljubiteljskih rodoslovcev, ampak še bolj s stališča ohranitve narodne dediščine. Dragocenih dokumentov namreč ne bo več treba dajati v »neposvečene« roke, saj imajo na voljo prepis, verjetno pa tudi skenirane dokumente. Bog daj čimveč tega!
Vsak rodoslovec bi si želel doma imeti kakšno matično knjigo, kar doslej, kakopak, ni bilo mogoče. Po novem pa si lahko knjigo, ki bo v ponos vsaki knjižnici, omisli za pičlih 38,50 evra.
Izid knjige so opazili tudi na nacionalni televiziji. Objavljeni prispevek je na ogled tule:  KLIK

Tino Mamić

Related post