Da se ne pozabi

Na današnji dan pred 190 leti se je v Ljubljani rodil Fran Erjavec, prirodopisec, profesor, pripovednik, pisatelj in potopisec (1834). Šolal se je v domačem mestu, kjer je leta 1855 tudi maturiral. Na Dunaju je študiral kemijo in prirodopis. Po opravljenih izpitih leta 1859 je poučeval na realki v Gumpendorfu (Dunaj), nekaj mesecev je bil tudi prefekt na terezijanski vojaški akademiji. Med 1860-1871 je poučeval prirodopis in zemljepis na realki v Zagrebu. Med drugim je pripravil številne šolske knjige o zoologiji, kemiji in mineralogiji.

Leta 1871 je bil prestavljen v Gorico, kjer je poučeval na realki, udejstvoval pa se je tudi v čitalnici in gledališki skupini. Veliko je potoval, predvsem po deželah tedanje monarhije in zbiral material za svoje zapise in raziskave. Erjavec je pomemben tudi kot literat, ki je snov za svoja dela pogosto črpal iz živalskega sveta.

Deloval je v času narodnega vzpona in uveljavljanja slovenskega strokovnega izrazoslovja. Pri tem najdemo tudi njegov prispevek, ki se morda včasih ni prijel. Npr. za meteorit je v učbeniku predlagal imenitno slovensko ime – izpodnebnik.

Kot zanimivost: F. Erjavec se je leta 1861 udeležil t. i. narodne veselice v Vipavi, kjer je nazdravil vsem Slovenkam, posebno materam, z besedami: “v srca otročičev vsadite ljubezen do domovine.”

Fran Erjavec je umrl 12. januarja 1887 v Gorici. Njegov grob najdemo na goriškem pokopališču (ob mirenski cesti), kamor je bil prestavljen s starega goriškega pokopališča, ki se je do prve svetovne vojne nahajalo v središču današnje Nove Gorice.

Po Franu Erjavcu se danes imenuje osnovna šola v Novi Gorici in osnovna šola v Štandrežu pri Gorici, svoj doprsni kip (delo Borisa Kalina) pa ima tudi na aleji velikanov na Erjavčevi ulici v N. Gorici.