Ko je bila Slovenija še ena od šestih republik Jugoslavije, so bile 8. aprila 1990 v Sloveniji po 52 letih prve demokratične večstrankarske volitve.

Zaradi tridomne sestave takratne skupščine so ostale nekatere posebnosti oziroma slabosti prejšnjega sistema. V Družbenopolitični zbor, voljen po proporcionalnem sistemu, in Zbor občin, voljen po dvokrožnem večinskem sistemu, so potekale volitve z listinami strank, v Zbor združenega dela pa so še volili delegacije po večinskem sistemu. Ureditev, skladna s sodobno parlamentarno demokracijo, je bila uvedena šele z ustavo leta 1991.

Demos so sestavljale nove stranke. V družbenopolitičnem zboru so imele nekaj nad 54 odstotkov ali skupaj 47 poslancev in zato so lahko sestavile Peterletovo vlado. Opozicija je imela 31 poslancev, in to Zveza komunistov Slovenije – stranka demokratične prenove, sedanja ZLSD, 14, Zveza socialistične mladine Slovenije, predhodnica sedanje LDS, 12, Socialistična stranka Slovenije, nastala iz Socialistične zveze delovnega ljudstva, pa pet poslancev. Dva poslanca sta pripadla manjšinam. V zboru združenega dela so imele večino stare stranke in zato je vlada in parlamentarna večina lahko praktično delala samo tisto, na kar ni dal veta Zbor združenega dela.

Zanimivo je, da je ZSMS zavrnila nastop na volitvah skupaj z Demosovimi strankami in ostala s komunisti v opoziciji. Če bi sodelovala v demokratični koaliciji, bi kot stranka z največjim številom glasov dobila mesto predsednika vlade …

Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

DELITE