V Zagorici se je 23. marca 1754 rodil slovenski matematik Jurij Vega. Bil je matematik in artilerijski oficir, ki si je z vojaškimi dejanji pridobil naziv barona, njemu v čast pa so tudi poimenovali enega od kraterjev na Luni. Vega je napisal obsežen učbenik iz matematike in mehanike za artilerijske šole. Sestavil je nekaj logaritemskih […]
V časih, ko je komolčarstvo dober pridobniški način življenja, spomnimo, da je znal svoje komolce, seveda s povsem drugačnimi cilji, uporabljati tudi slovenski skladatelj in pianist Jurij Mihevc, ki se je rodil v Ljubljani 22. marca 1805. Znan je bil namreč tudi kot virtuoz, ki si je pri igranju na klavirju pomagal s komolcem. Ko […]
V Trstu se je 21. marca 1886 rodil slovenski odvetnik in politik Ivan Marija Čok. Seveda je (razumljivo) imel za Slovence pomembno vlogo šele kasneje, ko je postal tudi predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. To je bila protifašistična organizacija v Kraljevini Jugoslaviji, ki je združevala društva slovenskih in hrvaških beguncev s Primorske, iz […]
Športni delavec in pobudnik gradnje planiških skakalnic Joso Gorec se je rodil 20. marca 1895. Leta 1934 je sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih, leta 1938 pa je dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Imel je velike zasluge za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov – poletov. […]
Italijanske oblasti so 19. marca 1942 aretirale skoraj vse častnike in podčastnike jugoslovanske vojske v Ljubljanski pokrajini. V Ljubljani in Novem mestu so jih zbrali 1120 ter jih od 22. marca do 4. aprila poslali v koncentracijsko taborišče Gonars. Ko so jih spustili, se je ob prvih novicah o Mihajlovićevi vstaji v Srbiji večji del […]
V minuli noči je minilo 80 let od prihoda prvih t. i. primorskih padalcev. Na začetku leta 1943 so Britanci še kolebali, ali naj v okupirani Jugoslaviji nadalje podpirajo generala Mihailovića, in torej četnike, ali naj podprejo Tita, torej partizane. Tako so v noči od 17. na 18. marec 1943 spustili tri padalce k slovenskim […]
Ustoličevanje koroških vojvod je bil obred simbolne predaje oblasti novemu karantanskemu knezu oziroma koroškemu vojvodi na Gosposvetskem polju. Zadnjič so s takšnim obredom 18. marca 1414 ustoličili Ernesta Železnega. Podrobneje je obred opisan v treh poznosrednjeveških virih, ki skupaj z drugimi poročili omogočajo rekonstrukcijo njegovega razvoja. Polagoma je izgubljal prvotno vlogo dejanske predaje oblasti in […]
17. marca 1991 so ustanovili Slovensko nacionalno stranko (SNS). Čeprav ni imela nikoli ključne politične vloge, je bila stalna parlamentarna stranka vse do izrednih volitev decembra 2011. Prvi predsednik je postal Zmago Jelinčič, ki je bil edini predsednik ≫slovenske pomladi≪, ki je ostal na čelu stranke do izpada iz državnega zbora. Seveda pa verjetno na […]
Potres v Škofji Loki je 16. marca 1511 uničil velik del mesta in stolp na Kranclju ter tako poškodoval grad, da so ga morali praktično na novo pozidati. Loško ozemlje je leta 973 podelil cesar Oton II. v fevd freisinškemu škofu Abrahamu. V darilni listini je zapisano Loka, kar pa ni današnja Škofja Loka, ampak […]
Salzburška nadškofija je 15. marca 752 prevzela patronat nad Karantanijo, ki je bila najstarejša slovenska politična tvorba v Vzhodnih Alpah od 7. do 9. stoletja. Njeno središče je bilo na Gosposvetskem polju (danes na avstrijskem Koroškem), kjer je bilo že v rimskem času središče province Norik. Zaradi okrepljenega obrskega pritiska so se Karantanci okoli leta […]
