V Kamni Gorici se je rodil 10. avgusta 1827 prvi predsednik Slovenske matice, politik in pesnik Lovro Toman. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1852 doktoriral. Leta 1856 je postal prvi odvetnik v Radovljici.

Bil je avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, ki je leta 1848 izšel na Dunaju, in bil dejaven v dunajski Sloveniji. V času neoabsolutizma je s pobudami za postavitev Prešernovega spomenika, za proslave ob stoti obletnici Vodnikovega rojstva in z drugimi načrti, zavzemajoč se pri tem za krepitev narodne zavesti in splošni kulturni napredek, postal med Slovenci zelo priljubljen.

Toman je bil bolj zanesen narodni buditelj kot pa tipičen preračunljiv politik. Imel je veliko razumevanja za gospodarske potrebe Slovencev in zanje skrbel tudi kot poklicni tajnik Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko v Ljubljani, predvsem pa s podpiranjem načrtov za železniško povezavo z Reko ter za dolenjsko in gorenjsko progo.

Slika: Wikipedija