Slovenci so imeli že od 11. julija 1883 možnost branja dveh svetovnonazorskih različnih dnevnih časopisov. Ta dan je namreč kot protiutež liberalnemu Slovenskemu narodu začel izhajati vodilni dnevni časnik političnega katolicizma na Slovenskem Slovenec.

Slovenca so urejali pomembni predstavniki slovenskega političnega katolicizma (Franci Pevec, J. Alešovec, L. Haderlap).

Do precejšnje žurnalistične kakovosti ga je dvignil konec osemdesetih let I. Žitnik, v devetdesetih ga je urejal A. Kalan, nato znani sodelavci J. E. Krek, M. Moškerc, J. Gostinčar in tik pred 1. svetovno vojno F. Terseglav. V prevratnih letih 1918 in 1919 je bil urednik Izidor Cankar, za njim pa E. Besednjak, R Smodej, Terseglav, Franc Kremžar, M. Krek, A. Kuhar, I. Ahčin in Viktor Cenčič.

Pod sposobnimi uredniki v dvajsetih letih je dosegel zavidljivo časnikarsko raven in tako prekašal liberalna Slovenski narod in Jutro. Zlasti pomembni so bili uvodniki. List je veliko pripomogel tudi k razvoju časnikarske slovenščine.

Naslovnica: Wikipedija