Podmladek Slovenske demokratične zveze je 4. maja 1991 v Delu objavil apel pod naslovom Demos, kje imaš razum?. Apel je se glasil: ≫Pozivamo vse stranke v Demosu, njihove veljake in druge, naj prekinejo vse medsebojne spore oziroma naj jih pozabijo v času osamosvojitve Slovenije. Mladi nočemo biti žrtve medsebojnih strankarskih sporov na račun prestiža določene […]
Kraljevina Italija je priključila okupirano ozemlje Dravske banovine kot Ljubljansko pokrajino. Madžarska je okupirano ozemlje Dravske banovine (del Prekmurja ter občini Razkrižje in Štrigova) priključila z zakonom 16. decembra istočasno z ostalimi okupiranimi jugoslovanskimi pokrajinami. Nemški okupator ozemlja, ki ga je zasedel v Sloveniji, formalnopravno ni anektiral, čeprav ga je sprva nameraval vključiti v nemški […]
2. maja 1804 se je sestala zadnja ≫sosednja≪, to je zbor hišnih gospodarjev v Beneški Sloveniji. Samouprava Beneške Slovenije je sicer trajala do konca Beneške republike leta 1797. Na sejah ≫sosedenj≪ so reševali skupne probleme in tudi sodili. Beneška Slovenija ali Benečija je dobila ime po pripadnosti Benetkam. S Slovenci je naseljena že iz davnih […]
Ing. Leopold Rodl je v Laškem, na prostoru, kjer je danes zdravilišče, odprl tedaj največji pokriti bazen na Štajerskem. Kopališču so dali kasneje še druge objekte, ta dan pa velja za ustanovitveni dan zdravilišča, ki je postalo center za rehabilitacijo in zdravljenje poškodb gibalnega in živčnomišičnega sistema. Termalni vrelec so verjetno poznali že Rimljani, prva […]
Skriptor licejske knjižnice v Ljubljani Miha Kastelic si je zamislil nov almanah slovenskega pesništva Krajnsko čbelico. Ob sodelovanju Franceta Prešerna ter praktični pomoči profesorja in namestnika bibliotekarja ljubljanske licejske knjižnice Matije Čopa mu je zamisel uspelo spraviti čez cenzurne ovire. Prvi zvezek Kranjske čbelice je izšel 30. aprila 1830. Čop je še svež izvod poslal […]
29. aprila 1919 je prišlo do slovensko-avstrijske vojne. Slovenske enote Dravske divizijske oblasti so začele ofenzivo na celotni koroški fronti. Slabo pripravljen napad je do večera ponehal, enote pa so se vrnile na izhodiščne položaje. Do avstrijskega protinapada je prišlo 2. maja. Avstrijske enote so prodrle do Slovenj Gradca in Vuhreda v Dravski dolini. 8. […]
Jugoslovanska Zvezna skupščina je 28. aprila 1948 po hitrem postopku sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Šlo je za ≫drugo nacionalizacijo≪. Dopolnilna nacionalizacija je bila eno izmed dejanj, s katerimi je hotela KPJ komunističnemu svetu dokazati svojo pravovernost in zanikati sovjetske obtožbe. Z ≫drugo nacionalizacijo≪ je KPJ vzpostavila državnosocialistične […]
V letih 1948 – 1949 je bilo na tako imenovanih dachauskih procesih obsojenih 34 nekdanjih taboriščnikov iz nemških koncentracijskih taborišč Dachau in Buchenwald. Zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom in ≫subverzivnega≪ delovanja po letu 1945 je bilo 15 obtožencev obsojenih na smrt (ni znano, kdaj in kje je bila sodba izvršena), drugi pa na dolge zaporne […]
25. aprila 1848 so ustanovili v Ljubljani Slovensko društvo. Predsednik je bil Henrik Martinak, eden najradikalnejših Slovencev v Ljubljani, tajnika pa Franc Malavašič in Janez Bučar. Janez Bučar je prevzel zbiranje podpisov k peticiji za Zedinjeno Slovenijo, ki je bila v Ljubljani in marsikje na Kranjskem razumljena kot zahteva po takojšnji vpeljavi slovenščine v vse […]
V Mančah se je 24. aprila leta 1886 se je rodil slovenski politik Marko Natlačen. Od leta 1935 do leta 1941 je bil ban Dravske banovine. Kot nasprotnika in neformalnega voditelja slovenskega protirevolucionarnega tabora ga je 13. oktobra 1942 po nalogu KPS ubila Varnostno obveščevalna služba. Na njegovo pobudo so 6. aprila 1941 ustanovili politično […]
